Aktivna voda / Alkalna, bazična voda

Vprašanje, katera voda je za nas zdrava in istočasno priporočena za vsakodnevno uživanje, nas privede do vprašanja, kakšne značilnosti je imela voda, ko jo je narava prvotno naredila dostopno za človeka. Šlo je za vodo iz izvirov in rek, torej za vodo iz dežja in topljenega snega, ki je bila najmanj mineralizirana, torej je bila zelo mehka in je bila nevtralna do rahlo kisla. Ni čudno, da prav takšna voda najbolje opravlja svoje glavne naloge v organizmu, se pravi, transport hranilnih snovi iz hrane v celice in odvajanje toksinov in odpadnih metabolnih produktov (npr. sečna kislina) iz telesa skozi ledvice.

Raziskava vode in bioelektronika po profesorju Louis-Claude Vincent

Slavni francoski raziskovalec vode profesor Vincent, je po desetletjih raziskovanja določil kriterije za zdravo vodo, ki so: električna upornost večja od 6000 Ohm (nizko mineralizirana/mehka), redoks potencial med rH2 24 in 28 (rahlo zmanjšan/antioksidativnen) in pH vrednost med 6,4 in 6,8. Voda, ki izpolnjuje te kriterije, opravlja svojo vlogo kot topilo in podpira optimalen potek bioloških procesov v organizmu. Danes najdemo v naravi, z izjemo nekaterih kakovostnih gorskih izvirskih voda, komaj še vodo, ki izpolnjuje zahteve profesorja Vincenta. Vrednosti vodovodne vode kažejo jasen negativen vpliv človeka na naravo. Večinoma je izmerjena električna upornost od 1000 do 3000 Ohm, kar pomeni, da lahko vključuje veliko nezaželenih sestavin (apno, nitrati, klor, organski in anorganski onesnaževalci). V redoks potencialu postanejo sterilizacijski ukrepi kot so obsevanje, in kloriranje vidni – vrednosti so visoko v oksidiranem obsegu od rH2 32 do rH2 36, kar je idealno področje za nastajanje prostih radikalov. pH vrednosti nihajo glede na sestavine, med 7,2 in 7,8. Profesorju Vincentu in njegovemu učencu Dr. Franz Morellu je uspelo v obdobju 25 let in več kot 400.000 meritvah na pacientih točno določiti, katere bolezni tvorijo katero področje – izraženo v okvirnih podatkih električne upornosti, rH2 in pH vrednost. Vzemimo tipične vrednosti vodovodne vode in jih uredimo glede na zdravstveno-bolezensko shemo profesorja Vincenta, tako ugotovimo, da s pitjem vodovodne vode lahko pride do ene izmed strašnih bolezni: raka.

Naloga sodobnih raziskovalcev voda je razvoj naprav, ki z obdelavo popravijo vrednosti vodovodne vode in jih ponovno naselijo v „okolju zdravja“ (>6000 Ohm, 24-28 rH2, pH 6,4-6,8).

Te tehnologije temeljijo na tem, da mora biti voda očiščena grobih delcev, nevtralizirana drobnih delcev, rahlo mineralizirana in energizirana, da ustreza principu profesorja Vincenta.

Kakovostna tehnologija Direct-Flow reverzne osmoze odstranjuje apno, nitrate, klor, radionuklide, farmacevtske ostanke, organske in anorganske nečistoče iz vode.

Voda se v svoji molekularni strukturi reorganizira z vrtenjem, s pomočjo energiziranih keramik in kamenih strel optimizira in popolnoma oživi, pH vrednost se uredi z dodajanjem organskega kalcija in mikroelementov, nazadnje zeoliti še absorbirajo najmanjše sledi arzena in amonija.

Tukaj je še enkrat vidna primerjava tipičnih vrednosti običajne vodovodne vode:

„Aktivna voda“/„bazična voda“ – 2 del

Princip delovanja naprav je različen glede na proizvajalca filtrov za predhodno čiščenje vode in sistema elektrolize, s pomočjo izločanja „kislih mineralov“ dvigne pH vrednost na približno pH 9 in z dodajanjem raztopljenega vodika, ki se veže na v vodi preostale elektrolite, ustvari zelo nizek redoks potencial približno rH 3-6, ki je rezultat aktivne vode.

Argumentacija cilja na problematiko „prostih radikalov“ in „zakisanosti“ tkiva. Naredimo torej primerjavo idealnih vrednosti iz raziskav profesorja Vincenta in „aktivne vode“:

(nekoliko višja kot vodovodna voda)

Na prvi pogled je jasno, da vrednosti te vode niso v skladu z idealnimi vrednostmi za vodo kot živilo. Optimalen potek bioloških sistemov v telesu (presnovno reguliranje) ni podprt pri trajnem uživanju.

Kaj pa obljuba, da se ustvari močno sredstvo proti zakisanosti in oksidaciji?

V skladu z zakoni človeške presnove, ni naloga vode, alkalizirati telesa zaradi visoke pH vrednosti. Ta učinek se doseže s presnovnimi reakcijami, katere tvori bazična prehrana (ki pa imajo same po sebi kislo pH-vrednost!). Ta spodbuja okolje, v katerem se presnovne balastne snovi kot tudi sečna kislina lahko raztopijo. Voda pa ima v telesu nalogo transporta in čiščenja. Če je upor vode pod 6000 Ohm, je njena osmotska zmožnost, obremeniti se z (iz tkiva raztopljenimi) presnovnimi produkti, 0. Namesto čiščenja telesa, se mineralizira z nezaželenimi anorganskimi snovmi. Dejanski učinek razstrupljanja, ki se sugerira skozi pitje „aktivne vode“, zato ni fiziološko popolnoma razumljiv.

Drugi argument, da se skozi močno zmanjšano sposobnost vode prosti radikali v telesu nevtralizirajo, je že bolj očiten.
Zato je neizogibno vprašanje: ali naj bo „aktivna voda“ živilo, ki ga lahko dnevno na litre popijemo, ali naj služi v terapevtske namene?
Proizvajalci služijo z izjavo, da ima liter te vode antioksidantno moč več kot 10.000 limon.
Če bi bilo to res, bi zdravnik odsvetoval dnevno uporabo kot živilo in „aktivno vodo“ le pod opazovanjem reakcij na terenu – na primer skozi bio elektronsko analizo terena iz krvi, sline in urina po Vincentu – dajal le kot prehransko dopolnilo.

Treba je še dodati, da je predhodno čiščenje „ aktivne vode “ z običajnimi filtri. Odvisno je torej od mikron (mikrometer) velikosti filtra, katere molekule se filtrirajo. Če bi bila filtracija zelo drobna, bi filtrirala tudi minerale, ki so potrebni za elektrolizo. Dodati je treba tudi, da zadržane snovi ostanejo v filtru, pri reverzni osmozi pa so izpeljane škodljive snovi v odtok. Prav tako se spreminja filtracija pri običajnih filtrih skozi čas, tako da filtri z vedno večjo uporabo „postanejo polni“.